Preskoči na glavno vsebino

Aronija - najboljši antioksidant, ki mu ni para

Aronija je najboljši antioksidant. Pika. Ko govorimo o sadju, seveda. Aroniji sledijo, borovnice, črni in rdeči ribez, malina, višnja, presenetljivo je tudi jagoda kar visoko. Za jagodami so brusnice, nato slovensko super živilo jabolko, grozdje, limone, pomaranče, slive, ...

Kaj sploh so antioksidanti?

Antioksidanti so molekule, ki lahko upočasnijo ali preprečijo oksidacijo drugih molekul. Oksidacija je kemična reakcija prenosa elektrona iz ene substance na spojino, ki se oksidira (reducent). Pri oksidacijskih reakcijah lahko nastajajo prosti radikali, ki v telesu sprožijo verižne radikalske reakcije, posledice teh pa so lahko poškodbe celic.

Antioksidanti prekinejo propagacijsko fazo teh reakcij, saj reagirajo s prostimi radikali in jih tako nevtralizirajo (odstranijo intermediate s prostimi radikali), s tem pa preprečijo oksidacijo drugih molekul. Antioksidanti so dostikrat reducenti, kot so tioli ali polifenoli. Čeprav so oksidacijske reakcije ključne za življenje, so lahko tudi usodne. Zaradi tega so živali in rastline razvile kompleksne antioksidantne sisteme z mnogimi tipi antioksidantov, kot so glutation, vitamin C in vitamin E ter multikomponentne encimske sisteme, kot so katalaze, superoksid dismutaze (SOD) in raznovrstne peroksidaze.
Nizka raven antioksidantov ali inhibicija delovanja antioksidantnih encimskih sistemov privede do pojava tako imenovanega oksidativnega stresa, ta pa lahko poškoduje ali celo ubije celice. Ker sklepajo, da je oksidativni stres ključnega pomena pri razvoju in manifestaciji številnih bolezni pri človeku, je raba antioksidantov v farmakologiji podvržena mnogim raziskavam, s poudarkom na uporabi antioksidantov pri zdravljenju kapi in nevrodegenerativnih bolezni. Vendar pa do sedaj še ni razjasnjeno, ali je oksidativni stres vzrok ali posledica bolezni.

Dandanes je široko razširjena tudi raba antioksidantov v prehranskih dopolnilih z upanjem na pozitivne učinke na zdravje in preprečevanje bolezni, kot sta rak in ateroskleroze. Čeprav so nekatere študije dokazale pozitivne učinke antioksidantnih pripravkov na zdravje, pa druge obsežne klinične študije niso odkrile pozitivnih učinkov testiranih formulacij, dodatno pa prekomerna uporaba antioksidantnih pripravkov zdravju lahko celo škodi.

Poleg uporabnosti v medicini so antioksidanti široko uporabljeni kot konzervansi v prehrambeni in kozmetični industriji ter za preprečevanje degradacije gume in bencina v industriji. vir Wikipedia.org

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Marmelada iz aronije

Receptov za marmelado je toliko, kolikor je gospodinj. Vsaka dela malce po svoje. Mi bomo uporabili nek splošen recept. Marmelado ali džem iz aronije lahko naredimo iz ostankov, ki so nam ostali pri pripravi soka. Za marmelado potrebujemo: - lonec za kuhanje - tehtnico - kuhalnico - kozarčke s pokrovi Sestavine za cca 1,5l marmelade: - 2000g plodov aronije - 700 - 900g sladkorja, lahko tudi več, odvisno kako sladko želimo marmelado - sok 1 limone, lahko tudi citronska kislina Aronijo oz. ostanke plodov zmešamo skupaj s sladkorjem in postavimo na štedilnik, da zavre. Ob zmernem 'ognju' kuhamo še 15 minut. Vmes večkrat premešamo, da se zmes ne prime na dno. Če bomo dodajali limono, jo dodamo na koncu kuhanja. V primeru, da bomo uporabili citronsko kislino, pa jo dodamo med kuhanjem. Še vročo zmes vlijemo v sterilizirane in oprane kozarčke in dobro zapremo. Kozarce napolnimo do vrha, da je čim manj zraka. Še vroče kozarce pokrijemo s krpo in jih pustimo, da se ohlad

Kako delamo sok aronije

Sveži sok aronije je zelo koncentriran in ga je potrebno piti previdno. Nikoli ni dobro pretiravati. Poleg tega, da je sok tudi zelo trpek, je močno koncetriran. Strokovnjaki priporočajo od 50 do 100 ml na dan. Sok aronije je do sedaj najbolj znano antioksidacijsko sredstvo. Aronijin sok ni primeren za potešitev žeje, ampak ga je potrebno uživati kot neke vrste 'zdravilo'. Sok vsebuje kar do 10x več Vitamina C, kot limone, in do 8x več železa, kot rdeča pesa. Najboljši sok iz aronije je iz vrst Nera in Viking, saj so njuni plodovi že v osnovi malce bolj sladki, kot plodovi ostalih sort. Če lahko pri aroniji sploh govorimo o sladkobi. Čisti 100% aronijin sok nikoli ne delamo z dodatkom sladkorja, temveč uporabimo le sveže in dozorele plodove aronije. Za pridelavo soka potrebujemo: - električni sokovnik - cedilo - lonec za kuhanje - steklenice z zamaškom - lijak - plastična posoda - velika jušna žlica ali penovka Iz približno 3kg sadežev bomo pridobili cca. 1l s

Čaj aronije

Čar aronije si lahko pripravimo tudi sami. Za približno 150g čaja, potrebujemo 2400 jagod aronije. Sedaj, ko nas je narava za kazen poslala v sobo (pišem 25.3.2020 - karantena), nam to ne bi smelo predstavljati težavo. Časa je na pretek. Lahko pa si čaj aronije pripravljamo tudi sproti, morda še najboljše. Potrebujemo 10 jagod, ki jih malce pretlačimo ali dve žlički 100% soka aronije , in prelijemo z 2 deci vroče vode. V čaj lahko dodamo tudi malce medu, čeprav je čaj aronije tuid brez dodatnega sladila zelo dober. Čaj aronije je zelo bogat z antioksidanti. Sveže jagode aronije se običajno uporabljajo za pripravo sokov, marmelade, sirupa ali vina. Posušene jagode aronije, lahko jeste kot zdrav prigrizek, dodate mueslijem ali jih uporabite v muffinih in drugih pečenih dobrotah.